Hłowny meni wočinić

Azija je po přestrjeni a wobydlerstwje najwjetši kontinent na swěće a mjezuje z Europu na zapadźe, z Ćichim oceanom na wuchodźe, z Indiskim oceanom na juhu a z Afriku na juhozapadźe.

Azija
LocationAsia.png
Přestrjeń: 44.614.000 km²
Wobydlerjo: 4,1 mrd. (2011)
Ličba krajow: 49
Wobdźěłać
p  d  w
Information icon.svg

W Aziji su cyłkownje wjace hač štyri miliardy ludźi žiwe, wot toho wjace hač 2,5 miliardow jenož w Chinskej a Indiskej. To wučinja něhdźe 60 procentow swětoweho wobydlerstwa. W 49 krajach Azije rěči so wokoło 1.800 wšelakorych rěčow.

Nimo po wobydlerstwje a po přestrjeni najwjetšeho kraja (Chinska a Ruska) namakaja so w Aziji tež najwyši hórski rjećaz (Himalaja), najhłubši a zdobom najstarši jězor (Bajkal), najwjetši jězor (Kaspiske morjo), najhłubša mórska hrjebina (Marijanowa hrjebina), najhłubšo ležaca wodźizna (Mortwe morjo) a sydom wot dźesać najwjetšich metropolowych regionow swěta (Tokio-Yokohama, Jakarta, Šanghaj, Seoul, Mumbai, Manila a Delhi).

Regiony Azije:

██ Sewjerna Azija

██ Srjedźna Azija

██ Juhozapadna Azija

██ Južna Azija

██ Wuchodna Azija

██ Juhowuchodna Azija

Satelitowy wobraz Azije


Regiony a statyWobdźěłać

Mjeno stata
chorhoj
Přestrjeń
(km²)
Ličba wobydlerjow
(2002)
Hustosć wobydlerjow
(wob./km²)
Hłowne město
Srjedźna Azija:
  Kazachstan 2 346 927 13 472 593 5,7 Astana
  Kirgizistan 198 500 4 822 166 24,3 Biškek
  Tadźikistan 143 100 6 719 567 47,0 Dušanbe
  Turkmenistan 488 100 4 688 963 9,6 Ašgabat
  Uzbekistan 447 400 25 563 441 57,1 Taškent
Wuchodna Azija:
  Chinska ludowa republika 9 584 492 1 384 303 705 134,0 Peking
  Hongkong (ČLR) 1 092 7 303 334 6 688,0
  Japanska 377 835 126 974 628 336,1 Tokio
  Macao (ČLR) 25 461 833 18 473,3
  Mongolska 1 565 000 2 694 432 1,7 Ulaanbaatar
  Sewjerna Koreja 120 540 22 224 195 184,4 Pchjongjang
  Južna Koreja 98 480 48 324 000 490,7 Soul
  Chinska republika (Taiwan) 35 980 22 548 009 626,7 Tchaj-pej
Sewjerna Afrika:
  Egyptowska 63 556 1 378 159 21,7 Kairo
Sewjerna Azija:
  Ruska 13 115 200 39 129 729 3,0 Moskwa
Juhowuchodna Azija:
  Brunei 5 770 350 898 60,8 Bandar Seri Begawan
  Filipiny 300 000 84 525 639 281,8 Manila
  Kambodźa 181 040 12 775 324 70,6 Phnompenh
  Indoneska 1 419 588 227 026 560 159,9 Jakarta
  Laos 236 800 5 777 180 24,4 Vientiane
  Malaysia 329 750 22 662 365 68,7 Kuala Lumpur
  Burma 678 500 42 238 224 62,3 Naypyidaw
  Singapur 693 4 452 732 6 425,3 Singapur
  Thailandska 514 000 62 354 402 121,3 Bangkok
  Wuchodny Timor 15 007 952 618 63,5 Dili
  Vietnam 329 560 81 098 416 246,1 Hanoj
Južna Azija:
  Afghanistan 647 500 27 755 775 42,9 Kabul
  Bangladeš 144 000 133 376 684 926,2 Dhaka
  Bhutan 47 000 2 094 176 44,6 Thimphu
  Indiska 3 287 590 1 045 845 226 318,2 Nové Dillí
  Iran 1 648 000 66 622 704 40,4 Teheran
  Malediwy 300 320 165 1 067,2 Malé
  Nepal 140 800 25 873 917 183,8 Katmandu
  Pakistan 803 940 147 663 429 183,7 Islamabad
  Šri Lanka 65 610 19 576 783 298,4 Kolamba
Zapadna Azija:
  Armenska 29 800 3 330 099 111,7 Jerewan
  Azerbajdźan 41 370 3 479 127 84,1 Baku
  Bahrain 665 656 397 987,1 Manama
  Cypernska 9 250 775 927 83,9 Nikosia
  Pasmo Gazy 363 1 203 591 3 315,7 Gaza
  Georgiska 20 460 2 032 004 99,3 Tbilisi
  Irak 437 072 24 001 816 54,9 Bagdad
  Israel 20 770 6 029 529 290,3 Jeruzalem
  Jordaniska 92 300 5 307 470 57,5 Amman
  Kuwait 17 820 2 111 561 118,5 Kuwait
  Libanon 10 400 3 677 780 353,6 Beirut
  Oman 212 460 2 713 462 12,8 Maskat
  Katar 11 437 793 341 69,4 Doha
  Sawdi-Arabska 1 960 582 23 513 330 12,0 Rijád
  Syriska 185 180 17 155 814 92,6 Damaskus
  Turkowska 756 768 57 855 068 76,5 Ankara
  Zjednoćene Arabske Emiraty 82 880 2 445 989 29,5 Abú Dhabí
  Zapadny brjóh 5 860 2 303 660 393,1
  Jemen 527 970 18 701 257 35,4 San'á
Dohromady 43 810 582 3 902 404 193 86,8

Někotre wotwisne abo okupěrowane teritorije:

Hlej težWobdźěłać

WotkazWobdźěłać

  Commons: Azija – Zběrka wobrazow, widejow a awdiodatajow


Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije