Hłowny meni wočinić
Podobne hesło Tutón nastawk z temu rostlina je po hesle na druhi nastawk podobny. Druhe hesło bałma ma temu płat.
Bałmowc
Feld mit reifer Baumwolle.jpeg
Bałmowc
systematika
Domena Eukaryoty
Swět Rostlinstwo
  Rosidy
Eurosidy II
rjad: (Malvales)
swójba: Šlězowe rostliny
(Malvaceae)
podswójba: (Malvoideae)
ród: Bałmowc[1]
wědomostne mjeno
Gossypium
L.
Wobdźěłać
p  d  w
Information icon.svg

Bałmowc[1] (Gossypium) je ród ze swójby šlězowych rostlinow (Malvaceae).

WopisWobdźěłać

Družiny su małke štomy, kerki abo jednolětne rostliny hač wjacelětne rostliny.

ŁopjenaWobdźěłać

Rukojće nerwate abo lapate łopjena njesu wolijowe žałzy.

KćenjaWobdźěłać

Kćenja su zwjetša wulke, běłe, žołte abo purpurowe. Jich keluch njese 3-7 wulkich, zrosćenych abo rozdźělenych wysokich łopješkow.

Płody a symjenjaWobdźěłać

Płód je třizapadakowa hač pjećzapadakowa kapsla.

Symjenja njesu běłe, žołtojte abo čerwjenojte kosmy. Někotre su nahe abo njesu krótku pjelsć.

StejnišćoWobdźěłać

RozšěrjenjeWobdźěłać

Družiny su w Africe, Aziji, Americe a Awstraliji rozšěrjene.

SystematikaWobdźěłać

Mjeno roda Gossypium bu w lěće 1753 wot Carl von Linné w Species Plantarum, 2, S. 693 najprjedy wozjewjene. Lectotypusart je Gossypium arboreum L.. Synonymy za Gossypium L. su: Erioxylum Rose & Standl., Ingenhouzia DC., Notoxylinon Lewton, Selera Ulbr., Sturtia R.Br., Thurberia A.Gray, Ultragossypium Roberty. Ród Gossypium słuša k tribusej Gossypieae w podswójbje Malvoideae znutřka swójby Malvaceae. [2]

Ród Gossypium so do štyri podrodow, sydom sekcijow a podsekcijow rozrjaduje, tu ze wšěmi 51 družinami [2]:

  • Podród Gossypium: Z dwěmaj sekcijomaj:
    • Sekcija Gossypium: Ze štyri podsekcijemi:
      • Podsekcija Anomala: Z tři družinami:
        • Gossypium anomalum Wawra (syn.: Gossypium senarense Fenzl ex Wawra & Peyr.)
        • Gossypium capitis-viridis Mauer (syn.: Gossypium barbosanum L.Ll.Phillips & Clement)
        • Gossypium triphyllum (Harv.) Hochr.
      • Podsekcija Gossypium: Z dwěmaj družinomaj:
        • Gossypium arboreum L. (Syn.: Gossypium cernuum Tod., Gossypium indicum Medik., Gossypium intermedium Tod., Gossypium nanking Meyen, Gossypium neglectum Tod., Gossypium obtusifolium Roxb. ex G.Don, Gossypium sanguineum Hassk., Gossypium soudanense (G.Watt) G.Watt)
        • Gossypium herbaceum L. (Syn.: Gossypium africanum (G.Watt) G.Watt, Gossypium transvaalense G.Watt)
      • Podsekcija Longiloba: Z jenož jednej družinu:
        • Gossypium longicalyx J.B.Hutch. & B.J.S.Lee
      • Podsekcija Pseudopambak: Ze sydom družinami:
        • Gossypium areysianum Deflers
        • Gossypium benadirense Mattei
        • Gossypium bricchettii (Ulbr.) Vollesen
        • Gossypium incanum (O.Schwartz) Hillc.
        • Gossypium somalense (Gürke) J.B.Hutch.
        • Gossypium stocksii Mast.
        • Gossypium vollesenii Fryxell
    • Sekcija Serrata: Z jenož jednej družinu:
        • Gossypium trifurcatum Vollesen
  • Podród Houzingenia: Z dwěmaj sekcijomaj:
    • Sekcija Erioxylum: Z tři podsekcijemi:
      • Podsekcija Austroamericana: Z jenož jednej družinu:
        • Gossypium raimondii Ulbr.
      • Podsekcija Erioxylum: Ze štyri družinami:
        • Gossypium aridum (Rose & Standl.) Skovst.
        • Gossypium laxum L.Ll.Phillips
        • Gossypium lobatum Gentry
        • Gossypium schwendimanii Fryxell & S. D. Koch
      • Podsekcija Selera: Z jenož jednej družinu:
        • Gossypium gossypioides (Ulbr.) Standl.
    • Sekcija Houzingenia: Z tři podsekcijemi:
      • Podsekcija Caducibracteolata: Z tři družinami:
        • Gossypium armourianum Kearney
        • Gossypium harknessii Brandegee
        • Gossypium turneri Fryxell
      • Podsekcija Houzingenia: Z dwěmaj družinomaj:
        • Gossypium thurberi Tod.
        • Gossypium trilobum (DC.) Skovst.
      • Podsekcija Integrifolia: Z dwěmaj družinomaj:
        • Gossypium davidsonii Kellogg
        • Gossypium klotzschianum Andersson
  • Podród Karpas: Ze šěsć družinami:
        • Gossypium barbadense L. (Syn.: Gossypium acuminatum Roxb. ex G.Don, Gossypium brasiliense Macfad., Gossypium evertum O.F.Cook & J.Hubb., Gossypium peruvianum Cav., Gossypium vitifolium Lam. )
        • Gossypium ekmanianum Wittm.
        • Gossypium hirsutum L. (Syn.: Gossypium jamaicense Macfad., Gossypium lanceolatum Tod., Gossypium mexicanum Tod., Gossypium morrillii O.F.Cook & J.Hubb., Gossypium palmeri G.Watt, Gossypium punctatum Schumach., Gossypium purpurascens Poir., Gossypium religiosum L., Gossypium schottii G.Watt, Gossypium taitense Parl., Gossypium tridens O.F.Cook & J.Hubb.)
        • Gossypium mustelinum Miers ex G.Watt
        • Gossypium tomentosum Nutt. ex Seem.
  • Podród Sturtia: Z ťri sekcijemi:
    • Sekcija Grandicalyx: Z dwanaće družinami:
        • Gossypium anapoides J.M.Stewart et al.
        • Gossypium costulatum Tod.
        • Gossypium cunninghamii Tod.
        • Gossypium enthyle Fryxell et al.
        • Gossypium exiguum Fryxell et al.
        • Gossypium londonderriense Fryxell et al.
        • Gossypium marchantii Fryxell et al.
        • Gossypium nobile Fryxell et al.
        • Gossypium pilosum Fryxell
        • Gossypium populifolium (Benth.) F Muell. ex Tod.
        • Gossypium pulchellum (C.A.Gardner) Fryxell
        • Gossypium rotundifolium Fryxell et al.
    • Sekcija Hibiscoidea: Z tři družinami:
        • Gossypium australe F.Muell.
        • Gossypium bickii Prokh.
        • Gossypium nelsonii Fryxell
    • Sekcija Sturtia: Z tři družinami:
        • Gossypium nandewarense Derera
        • Gossypium robinsonii F.Muell.
        • Gossypium sturtianum J.H.Willis

WužiwanjeWobdźěłać

Eksistuja někotre dźiwje družiny, ale za industrielne plahowanje jenož kulturne bałowcowe družiny su wažne. To su štyri družiny, při čimž dwě družinje z stareho swěta a dwě družinje z noweje swěta pochadźatej.

  • Gossypium (G.) herbaceum L. (je diploidny)
  • G. arboreum L. (je diploidny)
  • G. hirsutum L. (je tetraploidny)
  • G. barbadense L. (synonym G. vitifolium LAM.) (je tetraploidny)

Družiny z noweho swěta dodawaja najlěpše nitki.

NóžkiWobdźěłać

  1. 1,0 1,1 Pawoł Völkel: Prawopisny słownik hornjoserbskeje rěče. Hornjoserbsko-němski słownik. Ludowe nakładnistwo Domowina, Budyšin 2005, ISBN 3-7420-1920-1, str. 35.
  2. 2,0 2,1 Zapisk při GRIN. (jendź.)

ŽórłaWobdźěłać

  • Ullstein Lexikon der Pflanzenwelt, 1973, ISBN 3-550-16019-4, strona 49 (němsce)
  • Kral, Jurij: Serbsko-němski słownik hornjołužiskeje rěče. Maćica serbska, Budyšin (1927)
  • Rězak, Filip: Němsko-serbski wšowědny słownik hornjołužiskeje rěče. Donnerhak, Budyšin (1920)

Eksterne wotkazyWobdźěłać

« Bałmowc » w druhich wikimediskich projektach :


Z Wikipedije, swobodneje encyklopedije